Veleposlaništvo RS Bruselj /Slovenci v Belgiji in Luksemburgu /Slovenci v Belgiji /

Slovenci in slovenska društva v Belgiji

 

Slovenci so se v Belgijo začeli priseljevati kot ekonomski migranti že pred 1. svetovno vojno, v precej večjem številu pa po letu 1920. Največ se je v Belgijo preselilo Slovencev iz Italije (Furlanija Julijska krajina in Benečija), iz slovenskih rudarskih mest ter iz Avstrije. Izseljenska društva, ki so jih Slovenci ustanovili so igrala povezovalno in humanitarno vlogo, nekatera pa so tudi izvajala učenje slovenščine, gledališke predstave in družabna srečanja.

 

Danes v Belgiji živi 3000 do 4000 pripadnikov slovenske skupnosti in približno toliko pripadnikov skupnosti Beneških Slovencev. Naseljeni so v dveh večjih skupinah, med katerima ni močnejših stikov. Živijo v območjih Črne dežele (Pays noir) v Valoniji in Limburga v Flandriji. Organizirani so v več društvih:

  1. SKD Slomšek (od 1929). Dejavno je v organizaciji številnih dejavnosti: organizira dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, Slovenski dan v Maasmechelnu, izdaja Slomškovo glasilo, sodeluje na kulinaričnem festivalu v Maasmechelenu, organizira vseslovenski dan skupaj z društvom Sv. Barbara, letno pa organizira tudi en koncert ter očetovski in materinski dan. Prav tako pa ima društvo mešani, ženski in moški pevski zbor, v katerem sodelujejo tudi člani drugih društev ter nekaj Flamcev in Nizozemcev.Društvo združuje 250 članov na kulturnem in prosvetnem področju. Kontakt: stani_revinsek(at)hotmail.com.
  2. SKD Sv. Barbara (od 1929). Društvo ima knjižnico z več kot 600 knjigami. Društvo organizira piknike, velikonočno srečanje, novoletni sprejem, vseslovenski dan skupaj z društvom Slomšek, tedensko srečanje žena (vsako sredo), sodeluje na kulinaričnem festivalu v Maasmechelenu in organizira druga letna srečanja v sodelovanju z ostalimi društvi.  Junija 2009 je SKD Sv. Barbara praznovalo 80-obletnico delovanja. Kontakt: oblonsek.joze(at)hotmail.com.
  3. SD France Prešeren (od 1978). Združuje le približno 20 članov. Dobivajo se enkrat mesečno in velikokrat organizirajo srečanja skupaj z drugimi društvi.
  4. SKD  Naš dom (od 1984). Člani so slovenski priseljenci, ki so prišli v Belgijo po 2. svetovni vojni. Društvo Naš dom prireja velikonočni praznik, junijski piknik in vinsko trgatev. Junija 2009 je SKD Naš Dom praznovalo 25. obletnico delovanja. Kontakt: frans.novak(at)euphonynet.be.
  5. Slovenska katoliška misija Flandrija-Nizozemska
  6. Unione Emigranti Sloveni del Friuli-Venezia-Giulia - Slovenci po Svetu (od 2003): Ustanovljeni so bili štirje klubi v Bruslju, Liegu, Taminesu in v Limburgu. Cilj teh klubov je organiziranje dejavnosti za priseljence in njihove potomce, kakor tudi promocija njihove matične regije ter njenih zgodovinskih, jezikovnih, kulturnih ter kulinaričnih posebnosti. Vsako leto v februarju in marcu organizirajo pohod v naravo, v poletnih mesecih piknik, med letom pa organizirajo tudi različne razstave, izlete (tako v Belgiji kot v Italiji in Sloveniji) ter se udeležujejo dogodkov, povezanih z zgodovino italijanskega izseljevanja v Belgiji. Kontakt: n.carlig(at)ulg.ac.be.

  7. Beneška Slovenija po svetu (v treh krajih: Jemeppe S/Sambre, Overijse, Wanfercée-Baulet)

     

Glavne dejavnosti društev so pevski zbori, organizacije letnih srečanj in organizacija izletov v Slovenijo. Člani društev se srečujejo na vsakoletnih prireditvah, za katere se med seboj dogovarjajo in jih usklajujejo.

 

Društva so konec leta 2003 vzpostavila Koordinacijo, ki skrbi za usklajen program dela vseh društev v Belgiji.

 

Slovenski rojaki iz Maasmechelna zelo dejavno sodelujejo s Slovenci iz matične domovine tudi v okviru pobratenja Maasmechelna s Škofjo Loko. Za pobratenje mest so poskrbeli tudi Beneški Slovenci - od l. 1988 sta pobrateni mesti Sembreville in Špeter Slovenov.

 

Za ohranjanje narodne zavesti ima velike zasluge tudi Slovenska katoliška misija v Belgiji, ki je pred leti praznovala 50-letnico svojega delovanja. Za pastoralo slovenskih rojakov od začetka tekočega koledarskega leta skrbi duhovnik, dr. Zvone Štrugelj, s katerim dobro sodelujejo tudi društva. V prostorih misije poteka med drugim tudi učenje slovenskega jezika. Kljub temu slovenščina kot pogovorni jezik znotraj družin v zadnjem času žal naglo izumira, predvsem pri mladi generaciji.

 

Čedalje močnejša postaja tudi slovenska skupnost v Bruslju, ki jo sestavljajo uslužbenci evropskih institucij, slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev in drugih slovenskih predstavništev v Bruslju ter njihove družine. Po zadnjih ocenah je tovrstnih Slovencev v Bruslju okoli 1000. Imajo svojo spletno stran in forum Bruslov.info ter organizirajo družabne prireditve ter druge oblike medsebojnega druženja.

 

V nasprotju z nekaterimi drugimi skupnostmi so se Slovenci zelo hitro prilagodili novemu okolju. Nekateri so se asimilirali (pri čemer je potrebno upoštevati, da so v te kraje prihajali že med vojnama, torej bistveno prej kot druge nacionalne skupine), vsi pa so se integrirali. Slovenci veljajo za uspešne, delovne in lojalne ljudi, zato jih okolje sprejema kot »Belgijce«, kar pomeni, da kljub maloštevilnosti uživajo v novem okolju velik ugled.